Nekateri ponudniki znanstvenih virov so za mobilne naprave že razvili aplikacije in/ali spletne strani, prilagojene iskanju na mobilnih napravah. Na slovenskem območju so pomembne mobilne aplikacije mCOBISS, OpenScience in BIBLOS, medtem ko se tudi na trgu tujih mobilnih aplikacij dogajajo pomembne spremembe.
Na Baden-Wuerttemberški Univerzi v Mannheimu (Nemčija) so izvedli primerjavo med uporabo e-bralnikov in tablic med študenti. Glavni cilj je bil raziskati, na kakšen način študentje prvostopenjskega študija integrirajo mobilne naprave v njihovo učno vedenje in če obstajajo pomembne razlike med različnimi mobilnimi napravami. Izmed 172 študentov sta bili naključno izbrani dve skupini, ki so jim dodelili e-bralnik ali tablični računalnik.
V lanskem letu so bili objavljeni rezultati mednarodne raziskave Academic Reading Format (ARFIS), v okviru katere so raziskovali vedenje študentov pri branju študijskega gradiva v različnih formatih. Kvantitativne raziskave ARFIS v prejšnjih letih so pokazale, da študenti še vedno raje berejo študijsko gradivo v tiskani obliki.
Indijska avtorja Nalluri in Gaddam (2016) sta v svoji študiji preučila izzive, ki jih v visokošolske knjižnice prinaša mobilna tehnologija. Mobilne naprave so kombinacija strojne opreme, operacijskih sistemov, spleta in programske opreme. Med mobilne naprave spadajo prenosniki, mobilni telefoni, avdio predvajalniki (MP3), fotoaparati in podobno. Dandanes ima skoraj vsak študent pametni telefon povezan z internetom.
V Gani so raziskovali možnosti uporabe mobilnih tehnologij z namenom izboljšati ponudbo njihovih visokošolskih knjižnic z zagotavljanjem storitev za učenje na daljavo. Njihov cilj je bil ocenitev ozaveščenosti o knjižničnih storitvah, ki temeljijo na mobilni tehnologiji.
V ZDA so Park, Kim in Vorobel (2020) raziskovali branje digitalnih besedil na tabličnih računalnikih med tujimi študenti. Raziskavo so izvedli med štirimi tujimi študenti, katerih prvi jezik ni bil angleščina.
Ker se malo raziskav osredotoča na potrebe študentov glede branja elektronskih periodičnih publikacij na mobilnih napravah, so se v Hong Kongu (Ding idr., 2020) odločili, da bodo raziskali potrebe uporabnikov z različnih fakultet. Raziskavo so izvedli na podlagi spletnega vprašalnika, v okviru katerega so želeli pridobiti podatke o bralnem vedenju med študenti.
Na afriški Univerzi Cape Coast v Gani so izvedli raziskavo o strategijah, potrebnih za uspešno implementacijo mobilnih storitev v univerzitetni knjižnici. V raziskavo so zaradi boljšega znanja o mobilnih knjižničnih storitvah vključili predvsem knjižnično osebje z vodstveno funkcijo.
Skandinavski avtorji (Balling et al., 2019) so med strokovnimi delavci v knjižnicah in študenti informacijske znanosti na Danskem leta 2016 izvedli spletno raziskavo vsakodnevnih bralnih praks. Raziskavo so izvedli zaradi porasta branja na pametnih telefonih; zasnovana pa je bila tako, da so raziskovali uporabo vseh naprav, ki se uporabljajo za branje.
Z raziskavo o mobilnih storitvah v turških visokošolskih knjižnicah, je Gulcin Kubat z istanbulske tehniške univerze želel raziskati dejansko stanje ponudbe njihovih mobilnih storitev. Raziskavo je izvedel na podlagi elektronskega vprašalnika, ki ga je posredoval vodjem visokošolskih knjižnic. Opredelil je mobilne storitve, ki jih turške visokošolske knjižnice že imajo v ponudbi storitev oziroma jih načrtujejo.
Radiofrekvenčna identifikacija (angl. »Radio Frequency IDentification«, RFID) je po Wikipedični definiciji tehnologija za prenos podatkov med bralnikom in elektronsko oznako v namen identifikacije. Oznaka je sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter izvaja modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki sprejema in oddaja radijske signale.