Radiofrekvenčna identifikacija (angl. »Radio Frequency IDentification«, RFID) je po Wikipedični definiciji tehnologija za prenos podatkov med bralnikom in elektronsko oznako v namen identifikacije. Oznaka je sestavljena iz integriranega vezja (čipa), ki hrani in procesira podatke, ter izvaja modulacijo in demodulacijo signalov. Drugi del oddajnika je antena, ki sprejema in oddaja radijske signale.

Glede na to, da se študentje knjižnične in informacijske znanosti (angl. »Library and information science«) usposabljajo za bodoče strokovnjake na tem področju, se pričakuje, da so pripravljeni in dejavni pri vključevanju mobilne tehnologije v svoje vsakodnevne učne izkušnje. Na univerzi v Pekingu so Lau et al. (2020)

Na ameriški Univerzi v Illinoisu je James Hahn izvedel raziskavo o razlikah med uporabniki pri pridobivanju izkušenj pri uporabi knjižničnih storitev. Izhajal je iz stališča, da se pri pridobivanju novega znanja uporabniki razlikujejo. Želel je preučiti njihovo vedenje pri uporabi mobilnih naprav za knjižnične storitve in pri tem upošteval geografsko lokacijo, družbeni in ekonomski status.

Nekatere novejše raziskave (Bomhold, 2015; Abdulrazzaq in Al-Ani, 2018) so pokazale, da je med najbolj priljubljenimi mobilnimi storitvami knjižnic iskanje po katalogu. Glede na to, da katalog omogoča dostop do knjižničnih zbirk, so se na tajvanski univerzi Fu Jen v Taipeiju osredotočili na informacijsko vedenje študentov pri uporabi mobilne aplikacije, ki omogoča iskanje po katalogu.

Kuzmičová, Schilhab & Burke (2018) so na podlagi znanstvenih del Anne Mangen, ki je raziskovala digitalno branje, preučevali branje leposlovja na mobilnih napravah. Ugotovili so, da izkušnja digitalnega (mobilnega) branja ni pogojena le z interakcijo med bralcem in napravo (Mangen, 2008), temveč je vpeta tudi v neposredno okolje in širši kontekst. To dejstvo so poimenovali »omejenost situacije« (angl.

Ker je med uporabniki vedno bolj priljubljena uporaba mobilnih naprav, morajo tudi knjižnice prilagoditi svoje storitve za mobilni dostop do informacij. Izdelava mobilnih aplikacij se pogosto dogaja zunaj knjižnice, kljub temu pa je možna izdelava mobilnih aplikacij tudi v okviru knjižničnih nalog.

Model procesa iskanja informacij, ki ga je ameriška strokovnjakinja na področju informacijskih ved Carol Kuhlthau objavila leta 1991, je eden najbolj pogosto citiranih v informacijski znanosti, zato je prav da mu posvetimo pozornost. Model ISP temelji na predpostavki, da posameznik zbira podatke iz različnih virov, tako formalnih kot neformalnih;

Ob razširjeni uporabi mobilne tehnologije narašča tudi uporaba mobilnih aplikacij v študijske namene. Kljub temu lahko opazimo, da uporabniki visokošolskih knjižnic še vedno niso seznanjeni s ponudbo njihovih mobilnih storitev.

Z uporabo mobilne tehnologije se je spremenilo tudi informacijsko vedenje njenih uporabnikov, zato je pomembno poznavanje uporabnikove izkušnje (angl. "user experience", UX). Uporabniško izkušnjo pri uporabi mobilnih knjižničnih storitev z metodo kognitivnega kartiranja je raziskovala tudi Yaming Fu z londonske univerze, ki je letos predstavila pilotno verzijo svoje raziskave v okviru doktorskega konzorcija konference CHIIR´19 v Glasgowu.

Zaradi vedno večjega vpliva (mobilne) tehnologije na knjižnice sta v preteklem letu iranska avtorja Mansouri in Asl izvedla raziskavo (Mansouri & Asl, 2019), s katero sta hotela raziskati bistvene komponente mobilnih knjižničnih storitev, ki jih je potrebno upoštevati pri razvoju mobilnih aplikacij. V raziskavi sta se osredotočila na mobilne knjižnične storitve v visokošolskih in splošnih knjižnicah.

Na spletni strani Knjižnice Pedagoške fakultete v Ljubljani je objavljen posodobljen spletni raziskovalni vodič "Viri na mobilnih napravah". Raziskovalni vodič je namenjen predstavitvi mobilnih aplikacij in strani, prirejenih za mobilne naprave, prek katerih lahko uporabniki dostopajo do različnih informacijskih virov z mobilnih naprav.